Odvisniki s primeri vaj
1. OSEBKOV ODV.: Osebkov odvisnik vsebuje podatek o vršilcu dejanja v glavnem stavku. Po njem se vprašamo z vprašalnico KDO ali KAJ + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.
VEZNIKI: Kdor, kar, kdo, ali, da, če.
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kdor je resnicoljuben, si ne maši ušes. – Vsem je znano, kdo je osvojil Ameriko. – Razveselilo ga je, da so ga lepo sprejeli. – Zanima me, kaj mu imaš povedati. – Kdor zmaga, bo prvak. – Zanimivo je, da človeška ribica živi samo pri nas. – Razveselilo ga je, da so ga častno sprejeli. – Zanima me, kaj mislijo sošolci.
2. PREDMETNI ODV.:Predmetni odvisnik dopolnjuje glavni stavek s podatkom o vsebini dejanja. Po njem se sprašujemo z vprašalnicami koga – česa, komu – čemu , koga – kaj, o kom – o čem, s kom – s čim + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: da, ali, če, kaj, kod, o čem, kar, kogar, komur, česar …
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
– Rada imam glasno glasbo. – Razmišljal je o odhodu v tujino. – Opazovali smo gibanje sonca. – Pripovedoval je o njunem srečanju. – Pomanjkanje kalcija povzroča nepravilen razvoj kosti. – Ugriz stekle živali lahko povzroči smrt. – Veselim se praznovanja tvojega rojstnega dne. – Opazovali smo dviganje in spuščanje morska gladine
3. ČASOVNI ODV.: Časovni odvisnik vsebuje podatek o času dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo s kdaj, od kdaj, do kdaj, koliko časa ipd. + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: ko, brž ko, čim, potem ko, medtem ko, preden, prej ko, kadar, kadar koli …
* Vezniki medtem ko, potem ko, tedaj ko … so VEČBESEDNI VEZNIKI, zato med njimi vejice NE pišemo!
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kadar se zbudim, se najprej pretegnem. – Odgovori, kadar si vprašana. – Medtem ko ti ležiš, ona dela. – Pokliči me, ko opraviš naloge. – Brž ko se zdani, planšarji odidejo na pašo. – Prej ko delo opraviš, prej boš prost. – Kadar žvečiš, imej zaprta usta. – Preden se lotiš učenja, si pripravi pripomočke.
4. KRAJEVNI ODV.: Krajevni odvisnik vsebuje podatek o kraju dejanja, dogajanja ipd. v glavnem stavku. Po njem sprašujemo z vprašalnicami KJE, KOD, OD KOD, DO KOD, KAM ipd. + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.
VEZNIKI: kjer, kamor, koder, kjerkoli, koderkoli, kamorkoli …
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kjer so bile razvaline gradu, je zrasel hotel. – Reševalci so hoteli ja, kjer se je zgodila nesreča. – Kjer je gozdna poseka, rastejo maline. – Pravočasno sem prišla tja, kjer sva se zmenila. – Kjer je miza, je Ninina knjiga. – Kjer so doma prijazni ljudje, se da veliko storiti.
5. NAČINOVNI ODV.: Načinovni odvisnik vsebuje podatke o načinu dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo z vprašalnico KAKO/NA KAKŠEN NAČIN + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: kot, kakor, kot da, kot da bi, ne da …
VEJICA: Vejico pišemo!
– Šale je pripovedoval tako, da smo pokali od smeha. – Gledal ga je, ne da bi trenil z očmi. – Živela je tako, kot da ne bi imela nobenih težav. – Bahal se je, kakor se zna samo on. – Pingvinji mladiči se grejejo tako, da stojijo na očetovih stopalih.
6. VZROČNI ODV.: Vzročni odvisnik vsebuje podatek o vzroku dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo z vprašalnico ZAKAJ + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: KER
VEJICA: VEJICO PIŠEMO!
– Ker se je bližala zima, smo kupili kurilno olje. Ker se je vozni red spremenil, je vlak odpeljal 10 minut kasneje. – Opozorila ni slišal, ker je bil hrup. – Zamudil je šolo, ker se jim je pokvaril avto. – Ker je že četrtič zamudil na delo, so ga odpustili.
7. NAMERNI ODV.: Odvisnik, ki vsebuje podatek o namenu dejanja v glavnem stavku, je namerni odvisnik. Po njem se sprašujemo ČEMU/S KAKŠNIM NAMENOM + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: da, da bi, da (ne) bi
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
– Odšel je,ne da bi pozdravil. – Prinesli so, ne da bi nas prej obvestili. – Otroci so odhiteli v živalski vrt, da bi videli afriško zebro . – Vsi so v hipu umolknili, ne da bi jim kdo kaj rekel. – Hodimo tiho, da ne zbudimo stanovalcev. – Stecite, da ne boste mokri. – Kaj naj jem, ne da bi se zredil?
8. POGOJNI ODV.: Odvisnik, po katerem se sprašujemo POD KATERIM POGOJEM + povedek glavnega stavka, je pogojni odvisnik. Vsebuje podatek o pogoju za izvršitev dejanja v glavnem stavku.
VEZNIKI: ČE
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
Prislovno določilo pretvori v pogojni odvisnik.
– Z lažjo ne prideš daleč. – Ob zamenjavi trenerja bi nehal igrati. – Z vztrajnostjo lahko veliko dosežeš. – Z delom se daleč pride. – Z neupoštevanjem pravil si prislužiš kazen. – S pomočjo sošolcev bi lahko izdelal razred. – Ob večji vzdržljivosti bi lahko preplezal vse svetovne vrhove. – S poznanstvi bi dobil službo.
9. DOPUSTNI ODV.: Odvisnik, po katerem se sprašujemo KLJUB ČEMU + povedek glavnega stavka, je dopustni odvisnik. Vsebuje podatek o oviri, ki bi lahko preprečila dejanje glavnega stavka.
VEZNIKI: Čeprav, četudi, kljub temu da (VEČBESEDNI VEZNIK!), čeravno …
VEJICA: VEJICO PIŠEMO, razen med deli VEČBESEDNEGA VEZNIKA!
– Čeprav je bila zima dolga, ni zapadlo veliko snega. – Čeprav ima slabo držo, še vedno sedi več ur pred računalnikom. – Stavkali so, četudi so jim to prepovedali. – Žito je dozorelo, čeprav je bilo zelo mrzlo. – Čeprav je že velik, se obnaša kot otrok. – Ogreli smo se, čeprav je bilo zunaj –15 °C.
10. PRILASTKOV ODV.: Edini odvisnik, ki NE dopolnjuje POVEDKA glavnega stavka, ampak katero koli drugo besedo v glavnem stavku.
VPRAŠALNICE: Kakšen, kateri, čigav + ustrezna beseda iz glavnega stavka.
VEZNIKI: Ki, kateri
– Hiša, ki je pokrita s slamo, se je podrla. – Povabili so nas na večerjo, ki jo je skuhala teta Ana. – Vozniki, ki prehitro vozijo, so nevarni. – Pisali smo spis, ki je zadnji v tem šolskem letu. – Kupila je obleko, ki je bila narejena na Kitajskem. – Bral je knjigo, ki jo je napisal Ivan Cankar. – Vozil je avto, ki je bil očetov.
sreda, 17. februar 2010
torek, 16. februar 2010
LITERARNA TEORIJA IN STILISTIKA
LITERARNA STILISTIKA in TEORIJA
K
njiževnost ali literaturo po izvoru delimo na ljudsko ali umetno. Primer: npr. Stoji, stoji tam beli grad,/po njem špancira mlad gospod,/prav lepo Boga prosi,/da bi mu Bog en porod dal,/enga sinka, enga sineka … Ta pesem je ljudska. Avtor je neznan. Primer 2: npr. Sneg zastrl je drevje,/latnike, polja,/vas je kakor bel otok/sredi zimskega sveta. (S. Kosovel) Ta pesem je umetna, ker jo je napisal znan avtor.
2. Po obliki delimo književnost na POEZIJO (vezana beseda) in PROZO (nevezana beseda). Naprej delimo književnost na LIRIKO ali pesništvo, EPIKO ali pripovedništvo ter DRAMATIKO. Lirika izpoveduje, epika pripoveduje, dramatika pa prikazuje.
3. SNOV: vse, o čemer avtorji pišejo (npr. ljubezenska, zgodovinska snov …). Avtorje navdihujejo turški boji, nenavadni dogodki, celo običajni dogodki. Lahko pa jih navdihujejo kar besede same (npr. Boris A. Novak: PREBESEDIMO BESEDE).
MOTIV: gre za posamezne delce snovi, predmete, situacije, tipični življenjski položaji ipd., ki avtorja navdihujejo (npr. v Povodnem moži gre za motiv prevzetnosti, ugrabitve, smrti …).
TEMA: odgovarja na vprašanje O čem delo pripoveduje? Tema je tista snov, ki je v besedilu najpomembnejša za sporočilo.
IDEJA: najbolj neposredno izražena tema – poglavitna misel oz. to, kaj nam je avtor skušal povedati skozi to delo. Odgovori na vprašanje Kaj to delo sporoča? Iz nje je razviden avtorjev pogled na življenje in svet.
4. ZGRADBA:
a) ZUNANJA (oblika): poglavja, dejanja ali prizori, kitice, verzi, naslovi in podnaslovi.
b) NOTRANJA (vsebina): zgodba, čas, prostor, pripovedovalec, osebe.
Zgodba je lahko sintetična (dogajanje si sledi od začetka do konca, brez preskokov) ali analitična (v ospredju je dogodek, avtor pa tekom zgodbe pojasni, kako je do njega prišlo).
5. PRIPOVEDOVALEC: tisti, ki pripoveduje o dogodkih, osebah, čustvih … Lahko je prvoosebni (literarna oseba komentira dogodke s svojega stališča), drugo- ali tretjeosebni, lahko pa je vsevedni pripovedovalec (ki pač vse ve!).Obstaja tudi neosebni pripovedovalec – tak je lahko npr. videokamera.
6. DRAMSKI TRIKOTNIK: zasnova – zaplet – vrh – razplet – razsnova.
7. LIRSKE PESMI S STALNO PESNIŠKO OBLIKO:
a) Sonet: po izvoru italijanski, lirska pesem, sestavljena iz štirih kitic – dve sta štirivrstični (kvartini), dve pa trivrstični (tercini). V kvartinah je rima oklepajoča (abba), v tercinah pa prestopna (cdc). Verz je laški enajsterec, stopica je jamb (U –). Vsebinsko štirivrstičnici vsebujeta podobo ali razlago vprašanja, trivrstičnici pa miselni povzetek ali odgovor.
b) Glosa: po izvoru je španska, je desetvrstičnica ali decima, razlaga neko življenjsko dogajanje, ki je izraženo v štirih verzih mota. To je sporočilo pesmi. Verzi mota so zadnje vrstice posamezne kitice. Tema je navadno pesništvo, umetnost (npr. Prešeren: Glosa – Slep je, kdor se s petjem ukvarja,/Kranjec moj mu osle kaže;/pevcu vedno sreča laže,/on živi, umrje brez d´narja.)
c) Gazela: je orientalska pesniška oblika, ki ima od 6 do 30 verzov in NI deljena na kitice. Ritem ni predpisan, rima se ponovi v prvih dveh verzih, nato pa v vseh sodih (aa ba ca da …). Vsebuje refren ali napev, pogosto ima notranjo rimo (primer: Prešeren: GAZELA).
d) Likovna ali figurativna pesem: zapisane besede so razporejene tako, da tvorijo neko obliko, podobo ali lik. Npr. Prešeren: Zdravljica (v obliki čaše), Möderendorfer: Cesta (v obliki ceste).
8. METRUM: vnaprej predpisan urejen ritem. Gre za natančno menjavanje glasovnih enot, ki ga lahko skiciramo, merimo. Temu prerisu rečemo metrična shema.
9. STOPICA: osnovna metrična enota verza. Sestavljena je iz poudarjenih (—) ali nepoudarjenih (U) zlogov. Poznamo dvo- ali trizložne stopice.
I. DVOZLOŽNE:
a) jamb U— npr. kolo; O, Vrba, srečna, draga vas domača …
b) trohej —U npr. roža; Hrast stoji v turjaškem dvoru …
c) spondej — — npr. kdo zna; Kdo zna …, kdo ve … (Prešeren: Pevcu)
II. TRIZLOŽNE:
a) amfibrah U—U npr. Ljubljana; Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …
b) daktil —UU npr. mamica; Zakon nature je tak, de iz maliga raste veliko … (J. V. Koseski: Bravcam Novic h koncu leta 1845 v spomin)
c) anapest UU— npr. spomenik; Ko nekoč spoštovan gospod/je odjadral na službeno pot … (B. A. Novak: Falot)
č) svobodna npr. To so samo besede,/na besede ne dam nič … (M. Kravos: Beseda ni konj)
10. GLASOVNE FIGURE:
a) Samoglasniški stik ali asonanca: je ujemanje samoglasnikov na koncu verzov ali v vsem verzu (npr. S. Gregorčič: Soči:
Vedra višnjevost višav …).
b) Polni stik ali rima:
zaporedna (aabb); npr. Teman oblak izza gore,/privlekel se je nad polje,/nad poljem v sredi je obstal/nebo je čez in čez obdal. (S. Jenko: Po slovesu)
prestopna (abab); npr. Kdo rojen prihodnjih/bo meni verjel,/de v letih nerodnih/okrogle sem pel. (V. Vodnik: Moj spomenik)
oklepajoča (abba); npr. Poet tvoj nov Slovencem venec vije;/Ran mojih bo spomin in tvoje hvale,/Iz srca svoje so kali pognale/Mokrocvetoče rož´ce poezije. Zakaj so vse začetnice z veliko? AKROSTIH.
pretgana (abcb); npr. Bod moja, bod moja/ti bom lešnikov dal,/boš tiste potokla,/bom drugih nabral. (Ljudska: Bod´ moja).
verižna (ababab); npr. Prešeren: Magistrale.
zapletena (abcčdeefg …); npr. Pavček: Preproste besede
Rime se delijo na MOŠKE (enozložne) ali ŽENSKE (dvozložne) ali TEKOČE (trizložne).
c) Podobnoglasje ali onomatopoija: je posnemanje naravnih glasov ali drugih zvokov s človeškimi glasovi, da dosežemo slušni vtis, predstavo (npr. BIM-BAM, KU-KU, KRAC-KRAC …).
č) Ponavljanje: pomeni ponavljanje besed ali besednih zvez, ki nja bi vzbujale posebno pozornost oz. učinek.
• Podvojitev ali geminacija: Le vkup, le vkup …
• Anafora (ponavljanje besed na začetku zaporednih verzov ali stavkov): V težkih mislih je kalif kordovski!/V težkih mislih tri pozove k sebi! (A. Aškerc: Čaša nesmrtnosti)
• Epifora (ponavljanje besed na koncu zaporednih verzov ali stavkov): … leka rad bi, ki nesmrtnost daje,/pil zdravilo, ki ti večnost daje. (A. Aškerc: Čaša nesmrtnosti)
• Epanalepsa (ponavljanje prve besede v prvem verzu in zadnje besede v naslednjem): Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,/kar more, to mož je storiti dolžan. (S. Gregorčič: Življenje ni praznik)
• Anadiploza (zadnja beseda ali besedna zveza se ponovi na začetku naslednjega verza): Zvonovi zagrebški pojo,/pojo, da še nikdar tako. (A. Aškerc: Kronanje v Zagrebu)
• Refren ali napev je ponavljanje besed ali besednih zvez na koncu raznih verzov ali kitic – neke vrste odmev. Po navadi izraža glavno misel; npr. Al´ bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve;/kdor sadi drevo, al´ bode zred´lo veje, sam ne ve …
• Mnogovezje (polisnideton) in brezvezje (asindeton) sta pogosta v pesništvu in pripovedništvu. Prvo zaradi želenega učinka kopiči (ponavlja) veznike, drugo pa jih opušča in jih nadomešča z vejicami. Npr. In mi je vrgel ognjen poljub/in je prevozil milijon kilometrov/in je mislil name. (T. Seliškar: Moj oče)
Mi pa pod njim se bijemo, vijemo,/sijemo, gisnemo,/škodimo, hasnemo,/v kupe medu in otrova si lijemo … (O. Župančič: Prebujenje).
d) Retorično (govorniško) vprašanje je vprašanje, na katerega ni odgovora. Npr. Biti ali ne biti? Al´ bo kal pognalo seme, kdor ga seje …
e) Primera ali komparacija primerja dve stvari zaradi neke skupne lastnosti. Vmes smo vezniki ko, kot, kakor ali pa so le-ti izpuščeni; npr. Ko narbolj iz zvezd je danica svetla,/narlepši iz deklic je Urška bila … Obstaja tudi HOMERSKA primera (Uvod h Krstu pri Savici).
f) Slovanska antiteza (posebna oblika primere): Ali mati, ali sestra,/ali vila iz goščav?//Niti mati, niti sestra, niti vila iz goščav … (O. Župančič: Breza in hrast)
g) Metafora: raba besede v prenesenem pomenu npr. Ti skrivnostni moj cvet … (Mišljeno je dekle).
h) Okrasni pridevek: po njem se vprašamo kot po pridevniku (npr. bela cesta, rdeča kri, srce utripajoče …).
i) Zamenjan besedni red: kri rdeča, solza težka, rana skeleča …
j) Poosebitev ali personifikacija: poosebi neživo bitje ali živali, pripiše jim človeške lastnosti (npr. Zvonovi zagrebški pojo,/pojo, da še nikdar tako).
k) Preimenovanje ali metonimija: zamenjevanje predmetov ali pojmov, ki so v medsebojni povezavi – zamenjava lastnika z lastnino, kraj s prebivalci, orodje z lastnikom … (Prešeren: Uvod h Krstu – Ko niso meč, sekira in lopata jih mogle,/lakota nepremagljiva …). Metonimija za boj!
l) Simbol: podoba s posebnim, višjim pomenom. Navadno se večkrat ponavlja in zaznamuje določen pojav (Cankar – klanec; simbol revščine).
************************************************************************************************************************************************
D. N. V pesmi po tvoji izbiri (iz berila) poišči čim več pesniških sredstev!
K
njiževnost ali literaturo po izvoru delimo na ljudsko ali umetno. Primer: npr. Stoji, stoji tam beli grad,/po njem špancira mlad gospod,/prav lepo Boga prosi,/da bi mu Bog en porod dal,/enga sinka, enga sineka … Ta pesem je ljudska. Avtor je neznan. Primer 2: npr. Sneg zastrl je drevje,/latnike, polja,/vas je kakor bel otok/sredi zimskega sveta. (S. Kosovel) Ta pesem je umetna, ker jo je napisal znan avtor.
2. Po obliki delimo književnost na POEZIJO (vezana beseda) in PROZO (nevezana beseda). Naprej delimo književnost na LIRIKO ali pesništvo, EPIKO ali pripovedništvo ter DRAMATIKO. Lirika izpoveduje, epika pripoveduje, dramatika pa prikazuje.
3. SNOV: vse, o čemer avtorji pišejo (npr. ljubezenska, zgodovinska snov …). Avtorje navdihujejo turški boji, nenavadni dogodki, celo običajni dogodki. Lahko pa jih navdihujejo kar besede same (npr. Boris A. Novak: PREBESEDIMO BESEDE).
MOTIV: gre za posamezne delce snovi, predmete, situacije, tipični življenjski položaji ipd., ki avtorja navdihujejo (npr. v Povodnem moži gre za motiv prevzetnosti, ugrabitve, smrti …).
TEMA: odgovarja na vprašanje O čem delo pripoveduje? Tema je tista snov, ki je v besedilu najpomembnejša za sporočilo.
IDEJA: najbolj neposredno izražena tema – poglavitna misel oz. to, kaj nam je avtor skušal povedati skozi to delo. Odgovori na vprašanje Kaj to delo sporoča? Iz nje je razviden avtorjev pogled na življenje in svet.
4. ZGRADBA:
a) ZUNANJA (oblika): poglavja, dejanja ali prizori, kitice, verzi, naslovi in podnaslovi.
b) NOTRANJA (vsebina): zgodba, čas, prostor, pripovedovalec, osebe.
Zgodba je lahko sintetična (dogajanje si sledi od začetka do konca, brez preskokov) ali analitična (v ospredju je dogodek, avtor pa tekom zgodbe pojasni, kako je do njega prišlo).
5. PRIPOVEDOVALEC: tisti, ki pripoveduje o dogodkih, osebah, čustvih … Lahko je prvoosebni (literarna oseba komentira dogodke s svojega stališča), drugo- ali tretjeosebni, lahko pa je vsevedni pripovedovalec (ki pač vse ve!).Obstaja tudi neosebni pripovedovalec – tak je lahko npr. videokamera.
6. DRAMSKI TRIKOTNIK: zasnova – zaplet – vrh – razplet – razsnova.
7. LIRSKE PESMI S STALNO PESNIŠKO OBLIKO:
a) Sonet: po izvoru italijanski, lirska pesem, sestavljena iz štirih kitic – dve sta štirivrstični (kvartini), dve pa trivrstični (tercini). V kvartinah je rima oklepajoča (abba), v tercinah pa prestopna (cdc). Verz je laški enajsterec, stopica je jamb (U –). Vsebinsko štirivrstičnici vsebujeta podobo ali razlago vprašanja, trivrstičnici pa miselni povzetek ali odgovor.
b) Glosa: po izvoru je španska, je desetvrstičnica ali decima, razlaga neko življenjsko dogajanje, ki je izraženo v štirih verzih mota. To je sporočilo pesmi. Verzi mota so zadnje vrstice posamezne kitice. Tema je navadno pesništvo, umetnost (npr. Prešeren: Glosa – Slep je, kdor se s petjem ukvarja,/Kranjec moj mu osle kaže;/pevcu vedno sreča laže,/on živi, umrje brez d´narja.)
c) Gazela: je orientalska pesniška oblika, ki ima od 6 do 30 verzov in NI deljena na kitice. Ritem ni predpisan, rima se ponovi v prvih dveh verzih, nato pa v vseh sodih (aa ba ca da …). Vsebuje refren ali napev, pogosto ima notranjo rimo (primer: Prešeren: GAZELA).
d) Likovna ali figurativna pesem: zapisane besede so razporejene tako, da tvorijo neko obliko, podobo ali lik. Npr. Prešeren: Zdravljica (v obliki čaše), Möderendorfer: Cesta (v obliki ceste).
8. METRUM: vnaprej predpisan urejen ritem. Gre za natančno menjavanje glasovnih enot, ki ga lahko skiciramo, merimo. Temu prerisu rečemo metrična shema.
9. STOPICA: osnovna metrična enota verza. Sestavljena je iz poudarjenih (—) ali nepoudarjenih (U) zlogov. Poznamo dvo- ali trizložne stopice.
I. DVOZLOŽNE:
a) jamb U— npr. kolo; O, Vrba, srečna, draga vas domača …
b) trohej —U npr. roža; Hrast stoji v turjaškem dvoru …
c) spondej — — npr. kdo zna; Kdo zna …, kdo ve … (Prešeren: Pevcu)
II. TRIZLOŽNE:
a) amfibrah U—U npr. Ljubljana; Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …
b) daktil —UU npr. mamica; Zakon nature je tak, de iz maliga raste veliko … (J. V. Koseski: Bravcam Novic h koncu leta 1845 v spomin)
c) anapest UU— npr. spomenik; Ko nekoč spoštovan gospod/je odjadral na službeno pot … (B. A. Novak: Falot)
č) svobodna npr. To so samo besede,/na besede ne dam nič … (M. Kravos: Beseda ni konj)
10. GLASOVNE FIGURE:
a) Samoglasniški stik ali asonanca: je ujemanje samoglasnikov na koncu verzov ali v vsem verzu (npr. S. Gregorčič: Soči:
Vedra višnjevost višav …).
b) Polni stik ali rima:
zaporedna (aabb); npr. Teman oblak izza gore,/privlekel se je nad polje,/nad poljem v sredi je obstal/nebo je čez in čez obdal. (S. Jenko: Po slovesu)
prestopna (abab); npr. Kdo rojen prihodnjih/bo meni verjel,/de v letih nerodnih/okrogle sem pel. (V. Vodnik: Moj spomenik)
oklepajoča (abba); npr. Poet tvoj nov Slovencem venec vije;/Ran mojih bo spomin in tvoje hvale,/Iz srca svoje so kali pognale/Mokrocvetoče rož´ce poezije. Zakaj so vse začetnice z veliko? AKROSTIH.
pretgana (abcb); npr. Bod moja, bod moja/ti bom lešnikov dal,/boš tiste potokla,/bom drugih nabral. (Ljudska: Bod´ moja).
verižna (ababab); npr. Prešeren: Magistrale.
zapletena (abcčdeefg …); npr. Pavček: Preproste besede
Rime se delijo na MOŠKE (enozložne) ali ŽENSKE (dvozložne) ali TEKOČE (trizložne).
c) Podobnoglasje ali onomatopoija: je posnemanje naravnih glasov ali drugih zvokov s človeškimi glasovi, da dosežemo slušni vtis, predstavo (npr. BIM-BAM, KU-KU, KRAC-KRAC …).
č) Ponavljanje: pomeni ponavljanje besed ali besednih zvez, ki nja bi vzbujale posebno pozornost oz. učinek.
• Podvojitev ali geminacija: Le vkup, le vkup …
• Anafora (ponavljanje besed na začetku zaporednih verzov ali stavkov): V težkih mislih je kalif kordovski!/V težkih mislih tri pozove k sebi! (A. Aškerc: Čaša nesmrtnosti)
• Epifora (ponavljanje besed na koncu zaporednih verzov ali stavkov): … leka rad bi, ki nesmrtnost daje,/pil zdravilo, ki ti večnost daje. (A. Aškerc: Čaša nesmrtnosti)
• Epanalepsa (ponavljanje prve besede v prvem verzu in zadnje besede v naslednjem): Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,/kar more, to mož je storiti dolžan. (S. Gregorčič: Življenje ni praznik)
• Anadiploza (zadnja beseda ali besedna zveza se ponovi na začetku naslednjega verza): Zvonovi zagrebški pojo,/pojo, da še nikdar tako. (A. Aškerc: Kronanje v Zagrebu)
• Refren ali napev je ponavljanje besed ali besednih zvez na koncu raznih verzov ali kitic – neke vrste odmev. Po navadi izraža glavno misel; npr. Al´ bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve;/kdor sadi drevo, al´ bode zred´lo veje, sam ne ve …
• Mnogovezje (polisnideton) in brezvezje (asindeton) sta pogosta v pesništvu in pripovedništvu. Prvo zaradi želenega učinka kopiči (ponavlja) veznike, drugo pa jih opušča in jih nadomešča z vejicami. Npr. In mi je vrgel ognjen poljub/in je prevozil milijon kilometrov/in je mislil name. (T. Seliškar: Moj oče)
Mi pa pod njim se bijemo, vijemo,/sijemo, gisnemo,/škodimo, hasnemo,/v kupe medu in otrova si lijemo … (O. Župančič: Prebujenje).
d) Retorično (govorniško) vprašanje je vprašanje, na katerega ni odgovora. Npr. Biti ali ne biti? Al´ bo kal pognalo seme, kdor ga seje …
e) Primera ali komparacija primerja dve stvari zaradi neke skupne lastnosti. Vmes smo vezniki ko, kot, kakor ali pa so le-ti izpuščeni; npr. Ko narbolj iz zvezd je danica svetla,/narlepši iz deklic je Urška bila … Obstaja tudi HOMERSKA primera (Uvod h Krstu pri Savici).
f) Slovanska antiteza (posebna oblika primere): Ali mati, ali sestra,/ali vila iz goščav?//Niti mati, niti sestra, niti vila iz goščav … (O. Župančič: Breza in hrast)
g) Metafora: raba besede v prenesenem pomenu npr. Ti skrivnostni moj cvet … (Mišljeno je dekle).
h) Okrasni pridevek: po njem se vprašamo kot po pridevniku (npr. bela cesta, rdeča kri, srce utripajoče …).
i) Zamenjan besedni red: kri rdeča, solza težka, rana skeleča …
j) Poosebitev ali personifikacija: poosebi neživo bitje ali živali, pripiše jim človeške lastnosti (npr. Zvonovi zagrebški pojo,/pojo, da še nikdar tako).
k) Preimenovanje ali metonimija: zamenjevanje predmetov ali pojmov, ki so v medsebojni povezavi – zamenjava lastnika z lastnino, kraj s prebivalci, orodje z lastnikom … (Prešeren: Uvod h Krstu – Ko niso meč, sekira in lopata jih mogle,/lakota nepremagljiva …). Metonimija za boj!
l) Simbol: podoba s posebnim, višjim pomenom. Navadno se večkrat ponavlja in zaznamuje določen pojav (Cankar – klanec; simbol revščine).
************************************************************************************************************************************************
D. N. V pesmi po tvoji izbiri (iz berila) poišči čim več pesniških sredstev!
ponedeljek, 15. februar 2010
Odvisnik_Spletne vaje
http://www.eknjiga.si/sola/odvisniki_1.htm
Toplo priporočam uporabo te spletne strani za utrjevanje in urjenje odvisnikov v 8. razredu OŠ (pa tudi v 9. razredu ter v srednjih šolah).
Toplo priporočam uporabo te spletne strani za utrjevanje in urjenje odvisnikov v 8. razredu OŠ (pa tudi v 9. razredu ter v srednjih šolah).
8. r_Stavčni členi_vaje
1. UTRJEVANJE STAVČNIH ČLENOV
Vaje
1. Dopolni s sestavljenim osebkom, da bo poved smiselna.
____________________ je lajal cel dan. ___________________ so vstopili v hišo. Ob 8. uri _______
___________________ ni bilo več doma. ____________________ je pojedla zastrupljeno jabolko. ____________________________ se je sanjalo o krokodilih. Na OI v Barceloni je zlato medaljo dobila ________________________.
2. Podčrtaj stavčne člene.
Triglav je visok 2864 metrov. Nebo je postalo sivo. Ogenj je objel obronek gozda. Po dolini se je širila svetloba. Vrata odpira ključ. Učenci zbirajo star papir. V reko je čofnila riba. Naš dober sosed nas je popeljal v kraško jamo. Prijaznemu natakarju je oče dal visoko napitnino. Očetov prijatelj je kupil avto znamke Audi. Tone in Manca sta preplezala prvenstveno smer. Roke in noge so okončine. Nika in Tadej sta prispela v cilj prva. Od ognja se je dvigal bel dim. Zidar in njegov pomočnik sta sezidala pregradno steno. Sošolka Marjana je zmagala na atletskem tekmovanju.
3. Podčrtaj stavčne člene.
Letos pa sadno drevje bujno cveti. Srna je postajala na jasi. Iz Švice se je vrnila pozno. V tetini hiši je poleti prijetno hladno. Skozi okno se je prikradel sončni žarek. Požgečkal je Nika po nosu. Od tod dalje je potoval previdno. Spečega psa je hotel nežno prebuditi. V hribih se je že danilo. Jože je pogumno stopal proti obžarjenemu Triglavu. Od koče na Prehodavcih do Doliča je hodil kakšni dve uri. Potem je zavil desno proti Planiki. Po strmi skalnati poti so se povzpeli do Aljaževega stolpa.
4. Reši nalogo.
V mraku so se odpravili na pot. Z Matjažem sem zmenjen v sredo ob 10. uri pred šolo. Metka, ali lahko istočasno pleteš in gledaš televizijo? Mama je med prazniki spekla potico. Trgovina z živili je odprta 24 ur. Opoldne zvoni. Od časa do časa gremo na obisk v Ljubljano. V soboto smo praznovali očetov rojstni dan. Natanko ob 16. uri je poklicala teta Ana. Med novoletnimi prazniki smo šli na Veliko planino. Danes je sonce neusmiljeno žgalo na izsušeno zemljo. Andreja je s doživeto recitirala Prešernovo Zdravljico. Micka je Tulpenheima zaljubljeno gledala. Uroš se je na vse pretege trudil s popravilom televizorja. Nehote je povedala Majino skrivnost. Po večerji so se do sitega najedli sladoleda. Vsak dan je vztrajno hodila od vrat do vrat.
2. UTRJEVANJE STAVČNIH ČLENOV
Vaje
1. Podčrtaj stavčne člene.
Starši so težko preživljali celo družino. Hodi ko polž. Deklica se je navihano nasmejala. Planšar je prešerno zavriskal. Plesala je do onemoglosti. V nedeljo bo v Novi Gorici ligaško tekmovanje. Na vrat na nos jo je popihala v Španijo. Dečki so pri večerji zarotniško molčali. Izlet je odpadel zaradi premajhne prijave. Zaradi goste megle se ni videlo visokih gora. Od veselja se je valjal po tleh. V bližnji tovarni je opoldne zatulila sirena. Otroci so ponesreči vrgli kamen v šipo. Po prihodu iz službe se starši najprej spočijejo. Vaški fantje so lovili ribe kar z obale.
2. Določi stavčne člene.
Ogenj prasketa __________________ (p. d. k.). _______________ (p. d. č.) je oče pogledal _____________________ (pr. v tož.). Jordan je ostal ________________ (p. d. k.) _____________
(p. d. v.). Stara vrba je rasla ___________________ (p. d. n.). _______________ (os.) je napisal ___
___________________ (pr. v tož.). _____________ (pr. v daj.) sem dolžna __________________ (pr. v tož). _____________________ (p. d. č.) se je že zdanilo. ________________ (os.) so _________
__________ (p. d. n.) pojedli _________________ (pr. 4). Pohod prijateljstva ___________________ (pov.) šele naslednji teden. Kje _________________ (pov.) Piki _______________ (p. d. č.).
3. Določi stavčne člene.
Deklica je hodila (p. d. k.). Srečala je (pr. 4). Segla je v košaro po
(pr. 4). (pr. 4) je dala (pr. 3). se ji je zahvalil. Po (p. d. k.) se je razlila jutranja zarja.
4. Podčrtaj stavčne člene.
Pred našo hišo stoji košato drevo. Ob praznikih jemo potico z orehi. Vijugasta pot se je vila proti razpadajoči koči. Na blatnem bregu ob vodi so rasli stari topoli. Po gledališki predstavi so nas povabili na dolg pogovor. Mlado dekle je čakalo na fantovo pismo. Sosedov Matjaž hodi v 8. e-razred. Popoldne so se na nebu prikazala temni oblaki. Telovadne copate sem pozabila v garderobi. Kovačev Marko sedi v klopi pri oknu. Zaradi mraza smo pričeli kuriti trajnožarečo peč. Sosedova mama Francka peče odličen jabolčni zavitek. Gašper iz sosednje vasi je ugriznil v kislo jabolko. Naš maček Miki je na sončen dan ujel velikega vrabca in ga prinesel meni. Ubogi vrabček je bil hudo prestrašen. Miki ga je izpustil. Vrabček je nemudoma poletel v nebo.
3. UTRJEVANJE STAVČNIH ČLENOV
Vaje
1. Podčrtaj stavčne člene.
Pozimi dedek vedno sedi pri topli peči. Prvošolček je radostno stopil v veliko šolo. Nekateri učenci so med poletnimi počitnicami odšli v Rimske Toplice. Med odmorom morajo učenci višjih razredov zapustiti šolske hodnike. Umaknejo se v večnamenski prostor v pritličju šole. Zaradi utrujenosti je bolni popotnik prišel pozno do osamljene hiše. Tam je naletel na psa čuvaja. Žival ni zalajala. Slišalo se je le tiho cviljenje. Zvesti čuvaj je v izčrpanem možu spoznal strica Petra.
2. Reši vaje.
Med sivo druščino vrabcev je tedaj priletel nov gost. Zgoraj je bil modro siv. Spodaj se mu je kazalo rdeče rumeno perje. V svoj kljun je nabasal kar štiri sončnična semena. Potem je hudomušno pogledal okoli sebe. Za danes sem morala napisati spis o tekmovanju iz logike. Deček je hotel utrgati zrelo jabolko. Marko je moral napisati domačo nalogo pri fiziki. Oče mi včasih pripoveduje zgodbe iz svoje mladosti. Stric in oče sta obiskala avtomobilski sejem v Ljubljani. Letos mi starši niso mogli kupiti novih šolskih knjig. Stara mama najraje posluša narodno-zabavno glasbo. Metka je odpotovala na izlet. Matej se z izleta ni vrnil. Zaradi megle so vozniki avtomobilov vozili previdno.
3. Podčrtaj in poimenuj stavčne člene.
Včeraj mi je mama kupila zelen dežnik. Pri naši mizi so sedeli trije fantje. Na stričevem vrtu smo obirali jabolka jonatan. V mali šoli smo pisali v zvezek brez črt. Sošolec Janko je danes odpotoval v daljno Kanado. Pri prijatelju Juriju smo praznovali rojstni dan. Z ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika so vzletala jadralna letala. Pri glasbenem pouku smo se naučili pesem Oda radosti. Učenci osnovne šole pričnejo s poukom že ob sedmi uri. Naš avto ima zatemnjene šipe. Kontrolno nalogo sem pospravil v rumeno strgano mapo. V nedeljo smo obirali zrelo grozdje. Sanjska miška je morala hoditi z Joštom naprej. Kmalu sta prišla do strmega obrežja velike reke. Korajžni Jošt je bil strašno žejen. Takrat mu je nasproti stal gobec velikanskega krokodila. Deček se je pognal v dir po šumečem pesku. Oddahnil si je šele pri rumenem kupu. Mali Jošt pa je kmalu zagledal skuštranega in lačnega leva.
Sanjska miška je grozno pošast udarila s palico čaralko. Grdi hudobnež je kmalu izginil.
Vaje
1. Dopolni s sestavljenim osebkom, da bo poved smiselna.
____________________ je lajal cel dan. ___________________ so vstopili v hišo. Ob 8. uri _______
___________________ ni bilo več doma. ____________________ je pojedla zastrupljeno jabolko. ____________________________ se je sanjalo o krokodilih. Na OI v Barceloni je zlato medaljo dobila ________________________.
2. Podčrtaj stavčne člene.
Triglav je visok 2864 metrov. Nebo je postalo sivo. Ogenj je objel obronek gozda. Po dolini se je širila svetloba. Vrata odpira ključ. Učenci zbirajo star papir. V reko je čofnila riba. Naš dober sosed nas je popeljal v kraško jamo. Prijaznemu natakarju je oče dal visoko napitnino. Očetov prijatelj je kupil avto znamke Audi. Tone in Manca sta preplezala prvenstveno smer. Roke in noge so okončine. Nika in Tadej sta prispela v cilj prva. Od ognja se je dvigal bel dim. Zidar in njegov pomočnik sta sezidala pregradno steno. Sošolka Marjana je zmagala na atletskem tekmovanju.
3. Podčrtaj stavčne člene.
Letos pa sadno drevje bujno cveti. Srna je postajala na jasi. Iz Švice se je vrnila pozno. V tetini hiši je poleti prijetno hladno. Skozi okno se je prikradel sončni žarek. Požgečkal je Nika po nosu. Od tod dalje je potoval previdno. Spečega psa je hotel nežno prebuditi. V hribih se je že danilo. Jože je pogumno stopal proti obžarjenemu Triglavu. Od koče na Prehodavcih do Doliča je hodil kakšni dve uri. Potem je zavil desno proti Planiki. Po strmi skalnati poti so se povzpeli do Aljaževega stolpa.
4. Reši nalogo.
V mraku so se odpravili na pot. Z Matjažem sem zmenjen v sredo ob 10. uri pred šolo. Metka, ali lahko istočasno pleteš in gledaš televizijo? Mama je med prazniki spekla potico. Trgovina z živili je odprta 24 ur. Opoldne zvoni. Od časa do časa gremo na obisk v Ljubljano. V soboto smo praznovali očetov rojstni dan. Natanko ob 16. uri je poklicala teta Ana. Med novoletnimi prazniki smo šli na Veliko planino. Danes je sonce neusmiljeno žgalo na izsušeno zemljo. Andreja je s doživeto recitirala Prešernovo Zdravljico. Micka je Tulpenheima zaljubljeno gledala. Uroš se je na vse pretege trudil s popravilom televizorja. Nehote je povedala Majino skrivnost. Po večerji so se do sitega najedli sladoleda. Vsak dan je vztrajno hodila od vrat do vrat.
2. UTRJEVANJE STAVČNIH ČLENOV
Vaje
1. Podčrtaj stavčne člene.
Starši so težko preživljali celo družino. Hodi ko polž. Deklica se je navihano nasmejala. Planšar je prešerno zavriskal. Plesala je do onemoglosti. V nedeljo bo v Novi Gorici ligaško tekmovanje. Na vrat na nos jo je popihala v Španijo. Dečki so pri večerji zarotniško molčali. Izlet je odpadel zaradi premajhne prijave. Zaradi goste megle se ni videlo visokih gora. Od veselja se je valjal po tleh. V bližnji tovarni je opoldne zatulila sirena. Otroci so ponesreči vrgli kamen v šipo. Po prihodu iz službe se starši najprej spočijejo. Vaški fantje so lovili ribe kar z obale.
2. Določi stavčne člene.
Ogenj prasketa __________________ (p. d. k.). _______________ (p. d. č.) je oče pogledal _____________________ (pr. v tož.). Jordan je ostal ________________ (p. d. k.) _____________
(p. d. v.). Stara vrba je rasla ___________________ (p. d. n.). _______________ (os.) je napisal ___
___________________ (pr. v tož.). _____________ (pr. v daj.) sem dolžna __________________ (pr. v tož). _____________________ (p. d. č.) se je že zdanilo. ________________ (os.) so _________
__________ (p. d. n.) pojedli _________________ (pr. 4). Pohod prijateljstva ___________________ (pov.) šele naslednji teden. Kje _________________ (pov.) Piki _______________ (p. d. č.).
3. Določi stavčne člene.
Deklica je hodila (p. d. k.). Srečala je (pr. 4). Segla je v košaro po
(pr. 4). (pr. 4) je dala (pr. 3). se ji je zahvalil. Po (p. d. k.) se je razlila jutranja zarja.
4. Podčrtaj stavčne člene.
Pred našo hišo stoji košato drevo. Ob praznikih jemo potico z orehi. Vijugasta pot se je vila proti razpadajoči koči. Na blatnem bregu ob vodi so rasli stari topoli. Po gledališki predstavi so nas povabili na dolg pogovor. Mlado dekle je čakalo na fantovo pismo. Sosedov Matjaž hodi v 8. e-razred. Popoldne so se na nebu prikazala temni oblaki. Telovadne copate sem pozabila v garderobi. Kovačev Marko sedi v klopi pri oknu. Zaradi mraza smo pričeli kuriti trajnožarečo peč. Sosedova mama Francka peče odličen jabolčni zavitek. Gašper iz sosednje vasi je ugriznil v kislo jabolko. Naš maček Miki je na sončen dan ujel velikega vrabca in ga prinesel meni. Ubogi vrabček je bil hudo prestrašen. Miki ga je izpustil. Vrabček je nemudoma poletel v nebo.
3. UTRJEVANJE STAVČNIH ČLENOV
Vaje
1. Podčrtaj stavčne člene.
Pozimi dedek vedno sedi pri topli peči. Prvošolček je radostno stopil v veliko šolo. Nekateri učenci so med poletnimi počitnicami odšli v Rimske Toplice. Med odmorom morajo učenci višjih razredov zapustiti šolske hodnike. Umaknejo se v večnamenski prostor v pritličju šole. Zaradi utrujenosti je bolni popotnik prišel pozno do osamljene hiše. Tam je naletel na psa čuvaja. Žival ni zalajala. Slišalo se je le tiho cviljenje. Zvesti čuvaj je v izčrpanem možu spoznal strica Petra.
2. Reši vaje.
Med sivo druščino vrabcev je tedaj priletel nov gost. Zgoraj je bil modro siv. Spodaj se mu je kazalo rdeče rumeno perje. V svoj kljun je nabasal kar štiri sončnična semena. Potem je hudomušno pogledal okoli sebe. Za danes sem morala napisati spis o tekmovanju iz logike. Deček je hotel utrgati zrelo jabolko. Marko je moral napisati domačo nalogo pri fiziki. Oče mi včasih pripoveduje zgodbe iz svoje mladosti. Stric in oče sta obiskala avtomobilski sejem v Ljubljani. Letos mi starši niso mogli kupiti novih šolskih knjig. Stara mama najraje posluša narodno-zabavno glasbo. Metka je odpotovala na izlet. Matej se z izleta ni vrnil. Zaradi megle so vozniki avtomobilov vozili previdno.
3. Podčrtaj in poimenuj stavčne člene.
Včeraj mi je mama kupila zelen dežnik. Pri naši mizi so sedeli trije fantje. Na stričevem vrtu smo obirali jabolka jonatan. V mali šoli smo pisali v zvezek brez črt. Sošolec Janko je danes odpotoval v daljno Kanado. Pri prijatelju Juriju smo praznovali rojstni dan. Z ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika so vzletala jadralna letala. Pri glasbenem pouku smo se naučili pesem Oda radosti. Učenci osnovne šole pričnejo s poukom že ob sedmi uri. Naš avto ima zatemnjene šipe. Kontrolno nalogo sem pospravil v rumeno strgano mapo. V nedeljo smo obirali zrelo grozdje. Sanjska miška je morala hoditi z Joštom naprej. Kmalu sta prišla do strmega obrežja velike reke. Korajžni Jošt je bil strašno žejen. Takrat mu je nasproti stal gobec velikanskega krokodila. Deček se je pognal v dir po šumečem pesku. Oddahnil si je šele pri rumenem kupu. Mali Jošt pa je kmalu zagledal skuštranega in lačnega leva.
Sanjska miška je grozno pošast udarila s palico čaralko. Grdi hudobnež je kmalu izginil.
Stavčni členi - ponovitev (7., 8., 9. razred)
1. S podčrtovanjem določi osebek, povedek in predmet!
Petra piše pesmi. Roke in noge so okončine. Mati je kupila kruh, mleko in jajca. Tone se igra s sosedo. Babica je spekla potico. Metki pomagam pri pisanju naloge. Potok žubori.
Kamen je poškodoval Tomaža. Natakarju je oče dal napitnino. Dedek je pripovedoval o svojem otroštvu. Starši svetujejo svojim otrokom izbiro poklica. Za uspešno delo so Tineta nagradili z odlikovanjem. Soseda mi je ponudila torto. Rok ni znal domače naloge.
Pri denarju se prijateljstvo neha. Miha ni našel Nejca. Miha je lastniku prinesel seznam naloženega materiala. Splavarji so pripravljali splave. Poklicala sem sošolko. Kupil si bom avto.
2. Osebkom na levi poišči ustrezen povedek na desni!
Sonce tuli
Goska popišeš
Zvezek sije
Zvezde gaga
Veter svetijo
3. Dopolni z manjkajočim povedkom:
Jeseni kmetje poljske pridelke. Zdravnik bolnika.
Pri uri angleščine angleško. Ali nam pesmico?
Radio poskočno melodijo. Igor v nogometnem klubu Rudar.
STAVČNI ČLENI
(ponovitev)
Stavek je sestavljen iz sestavin, ki jih imenujemo stavčni členi. Poznamo:
OSEBEK
POVEDEK
PREDMET
PRISLOVNO DOLOČILO
PRILASTEK
OSEBEK izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali poteka.
Kdo ali kaj + povedek
POVEDEK izraža dejanje, dogajanje ali stanje.
PREDMET je tisti/tisto, ki ga prizadeva povedkovo dejanje.
Koga ali česa
Komu ali čemu
Koga ali kaj + povedek
pri kom ali čem
s kom ali čim
PRISLOVNO DOLOČILO izraža okoliščine, v katerih poteka ali je.
* KRAJA – kraj, mesto dogajanja
kje, kam, kod, od kod, do kod + povedek
* ČASA – čas dogajanja
kdaj, koliko časa, kako dolgo + povedek
* NAČINA – kako dogajanje poteka
kako, na kak način + povedek
* VZROKA – vzrok, zakaj se kaj dogaja ali zakaj je
zakaj + povedek
PRILASTEK kakšen, kateri, čigav
Petra piše pesmi. Roke in noge so okončine. Mati je kupila kruh, mleko in jajca. Tone se igra s sosedo. Babica je spekla potico. Metki pomagam pri pisanju naloge. Potok žubori.
Kamen je poškodoval Tomaža. Natakarju je oče dal napitnino. Dedek je pripovedoval o svojem otroštvu. Starši svetujejo svojim otrokom izbiro poklica. Za uspešno delo so Tineta nagradili z odlikovanjem. Soseda mi je ponudila torto. Rok ni znal domače naloge.
Pri denarju se prijateljstvo neha. Miha ni našel Nejca. Miha je lastniku prinesel seznam naloženega materiala. Splavarji so pripravljali splave. Poklicala sem sošolko. Kupil si bom avto.
2. Osebkom na levi poišči ustrezen povedek na desni!
Sonce tuli
Goska popišeš
Zvezek sije
Zvezde gaga
Veter svetijo
3. Dopolni z manjkajočim povedkom:
Jeseni kmetje poljske pridelke. Zdravnik bolnika.
Pri uri angleščine angleško. Ali nam pesmico?
Radio poskočno melodijo. Igor v nogometnem klubu Rudar.
STAVČNI ČLENI
(ponovitev)
Stavek je sestavljen iz sestavin, ki jih imenujemo stavčni členi. Poznamo:
OSEBEK
POVEDEK
PREDMET
PRISLOVNO DOLOČILO
PRILASTEK
OSEBEK izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali poteka.
Kdo ali kaj + povedek
POVEDEK izraža dejanje, dogajanje ali stanje.
PREDMET je tisti/tisto, ki ga prizadeva povedkovo dejanje.
Koga ali česa
Komu ali čemu
Koga ali kaj + povedek
pri kom ali čem
s kom ali čim
PRISLOVNO DOLOČILO izraža okoliščine, v katerih poteka ali je.
* KRAJA – kraj, mesto dogajanja
kje, kam, kod, od kod, do kod + povedek
* ČASA – čas dogajanja
kdaj, koliko časa, kako dolgo + povedek
* NAČINA – kako dogajanje poteka
kako, na kak način + povedek
* VZROKA – vzrok, zakaj se kaj dogaja ali zakaj je
zakaj + povedek
PRILASTEK kakšen, kateri, čigav
Naročite se na:
Objave (Atom)