Strani

sreda, 17. februar 2010

ODVISNIKI - hitra razlaga in vaje za vzorec

Odvisniki s primeri vaj

1. OSEBKOV ODV.: Osebkov odvisnik vsebuje podatek o vršilcu dejanja v glavnem stavku. Po njem se vprašamo z vprašalnico KDO ali KAJ + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.
VEZNIKI: Kdor, kar, kdo, ali, da, če.
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kdor je resnicoljuben, si ne maši ušes. – Vsem je znano, kdo je osvojil Ameriko. – Razveselilo ga je, da so ga lepo sprejeli. – Zanima me, kaj mu imaš povedati. – Kdor zmaga, bo prvak. – Zanimivo je, da človeška ribica živi samo pri nas. – Razveselilo ga je, da so ga častno sprejeli. – Zanima me, kaj mislijo sošolci.

2. PREDMETNI ODV.:Predmetni odvisnik dopolnjuje glavni stavek s podatkom o vsebini dejanja. Po njem se sprašujemo z vprašalnicami koga – česa, komu – čemu , koga – kaj, o kom – o čem, s kom – s čim + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: da, ali, če, kaj, kod, o čem, kar, kogar, komur, česar …
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
– Rada imam glasno glasbo. – Razmišljal je o odhodu v tujino. – Opazovali smo gibanje sonca. – Pripovedoval je o njunem srečanju. – Pomanjkanje kalcija povzroča nepravilen razvoj kosti. – Ugriz stekle živali lahko povzroči smrt. – Veselim se praznovanja tvojega rojstnega dne. – Opazovali smo dviganje in spuščanje morska gladine

3. ČASOVNI ODV.: Časovni odvisnik vsebuje podatek o času dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo s kdaj, od kdaj, do kdaj, koliko časa ipd. + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: ko, brž ko, čim, potem ko, medtem ko, preden, prej ko, kadar, kadar koli …
* Vezniki medtem ko, potem ko, tedaj ko … so VEČBESEDNI VEZNIKI, zato med njimi vejice NE pišemo!
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kadar se zbudim, se najprej pretegnem. – Odgovori, kadar si vprašana. – Medtem ko ti ležiš, ona dela. – Pokliči me, ko opraviš naloge. – Brž ko se zdani, planšarji odidejo na pašo. – Prej ko delo opraviš, prej boš prost. – Kadar žvečiš, imej zaprta usta. – Preden se lotiš učenja, si pripravi pripomočke.

4. KRAJEVNI ODV.: Krajevni odvisnik vsebuje podatek o kraju dejanja, dogajanja ipd. v glavnem stavku. Po njem sprašujemo z vprašalnicami KJE, KOD, OD KOD, DO KOD, KAM ipd. + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.
VEZNIKI: kjer, kamor, koder, kjerkoli, koderkoli, kamorkoli …
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kjer so bile razvaline gradu, je zrasel hotel. – Reševalci so hoteli ja, kjer se je zgodila nesreča. – Kjer je gozdna poseka, rastejo maline. – Pravočasno sem prišla tja, kjer sva se zmenila. – Kjer je miza, je Ninina knjiga. – Kjer so doma prijazni ljudje, se da veliko storiti.

5. NAČINOVNI ODV.: Načinovni odvisnik vsebuje podatke o načinu dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo z vprašalnico KAKO/NA KAKŠEN NAČIN + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: kot, kakor, kot da, kot da bi, ne da …
VEJICA: Vejico pišemo!
– Šale je pripovedoval tako, da smo pokali od smeha. – Gledal ga je, ne da bi trenil z očmi. – Živela je tako, kot da ne bi imela nobenih težav. – Bahal se je, kakor se zna samo on. – Pingvinji mladiči se grejejo tako, da stojijo na očetovih stopalih.

6. VZROČNI ODV.: Vzročni odvisnik vsebuje podatek o vzroku dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo z vprašalnico ZAKAJ + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: KER
VEJICA: VEJICO PIŠEMO!
– Ker se je bližala zima, smo kupili kurilno olje. Ker se je vozni red spremenil, je vlak odpeljal 10 minut kasneje. – Opozorila ni slišal, ker je bil hrup. – Zamudil je šolo, ker se jim je pokvaril avto. – Ker je že četrtič zamudil na delo, so ga odpustili.

7. NAMERNI ODV.: Odvisnik, ki vsebuje podatek o namenu dejanja v glavnem stavku, je namerni odvisnik. Po njem se sprašujemo ČEMU/S KAKŠNIM NAMENOM + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: da, da bi, da (ne) bi
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
– Odšel je,ne da bi pozdravil. – Prinesli so, ne da bi nas prej obvestili. – Otroci so odhiteli v živalski vrt, da bi videli afriško zebro . – Vsi so v hipu umolknili, ne da bi jim kdo kaj rekel. – Hodimo tiho, da ne zbudimo stanovalcev. – Stecite, da ne boste mokri. – Kaj naj jem, ne da bi se zredil?

8. POGOJNI ODV.: Odvisnik, po katerem se sprašujemo POD KATERIM POGOJEM + povedek glavnega stavka, je pogojni odvisnik. Vsebuje podatek o pogoju za izvršitev dejanja v glavnem stavku.
VEZNIKI: ČE
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
Prislovno določilo pretvori v pogojni odvisnik.
– Z lažjo ne prideš daleč. – Ob zamenjavi trenerja bi nehal igrati. – Z vztrajnostjo lahko veliko dosežeš. – Z delom se daleč pride. – Z neupoštevanjem pravil si prislužiš kazen. – S pomočjo sošolcev bi lahko izdelal razred. – Ob večji vzdržljivosti bi lahko preplezal vse svetovne vrhove. – S poznanstvi bi dobil službo.

9. DOPUSTNI ODV.: Odvisnik, po katerem se sprašujemo KLJUB ČEMU + povedek glavnega stavka, je dopustni odvisnik. Vsebuje podatek o oviri, ki bi lahko preprečila dejanje glavnega stavka.
VEZNIKI: Čeprav, četudi, kljub temu da (VEČBESEDNI VEZNIK!), čeravno …
VEJICA: VEJICO PIŠEMO, razen med deli VEČBESEDNEGA VEZNIKA!
– Čeprav je bila zima dolga, ni zapadlo veliko snega. – Čeprav ima slabo držo, še vedno sedi več ur pred računalnikom. – Stavkali so, četudi so jim to prepovedali. – Žito je dozorelo, čeprav je bilo zelo mrzlo. – Čeprav je že velik, se obnaša kot otrok. – Ogreli smo se, čeprav je bilo zunaj –15 °C.

10. PRILASTKOV ODV.: Edini odvisnik, ki NE dopolnjuje POVEDKA glavnega stavka, ampak katero koli drugo besedo v glavnem stavku.
VPRAŠALNICE: Kakšen, kateri, čigav + ustrezna beseda iz glavnega stavka.
VEZNIKI: Ki, kateri
– Hiša, ki je pokrita s slamo, se je podrla. – Povabili so nas na večerjo, ki jo je skuhala teta Ana. – Vozniki, ki prehitro vozijo, so nevarni. – Pisali smo spis, ki je zadnji v tem šolskem letu. – Kupila je obleko, ki je bila narejena na Kitajskem. – Bral je knjigo, ki jo je napisal Ivan Cankar. – Vozil je avto, ki je bil očetov.